Vsak večer očistim luknjico na slušnem aparatu – Vojka Perinčič

Vsak večer očistim luknjico na slušnem aparatu – Vojka Perinčič

Prvo veliko življenjsko preizkušnjo je Vojka doživela pri 44 letih, ko so ji odkrili raka na maternici.

»V slušnem centru Widex Šem­peter, so mi zelo slabo napovedali. Potem mi je pa soseda uredila še pregled v Ljubljani, kjer so me tudi operirali. In še vedno sem živa!« ve­selo pove. Kako tudi ne, saj je ime­ la takrat doma tri moške: moža in dva sinova, mlajši je bil star šele 12 let. »Operacija je trajala 6 ur, kar po­meni, da so bili vsaj toliko časa tudi možgani »odsotni«. Takrat so se tudi začele moje težave s sluhom. Po operaciji sem imela poleg težav s sluhom tudi težave s spominom, saj nisem znala niti pralnega stroja več vključiti. Zdravnik mi je zagotovil, da se bo ta spomin počasi vrnil in res se je. Ampak z možem sva se tako na­vadila, da zdaj kar on vključuje pralni stroj,« pravi Vojka.

Po operaciji je šla nazaj v službo, kjer je delala kot zobna asistentka. Teža­ve s sluhom so se pa še kar stopnje­vale. Najzanimivejša je bila komuni­kacija z mamo, ki je bila tudi naglu­šna. »Ker sva bili obe naglušni, sva se zelo glasno pogovarjali oziroma sva komunicirali kar z vpitjem. Tako sva se navadili. Mama ni hotela niti slišati za slušni aparat, jaz sem pa re­kla, da si ga bom priskrbela, potem bova pa videli, kaj bo.« Tako sem šla v šempetrsko poslovalnico, kjer so me zele lepo sprejeli in mi svetovali odlične slušne aparate Widex.

Tudi ko je prišlo do okvare, so mi ga hitro po­pravili, da nisem bila brez.«
Ker je rada med ljudmi, si Vojka ži­vljenja brez slušnega aparata nika­kor ne more predstavljati. »Brez slu­šnega aparata nisem mogla nikamor, saj mi je bilo res pošteno nerodno eno in isto stvar večkrat vprašati, pa še ljudje so se potem začeli nor­čevati iz tega. Zelo rada hodim na prireditve in ko so se ljudje smejali, sem se smejala z njimi, ne da bi ve­dela zakaj,« razloži svojo izkušnjo z naglušnostjo. »Zdaj sem neskončno zadovoljna, sem zaživela na novo! Zdaj lahko normalno hodim na prireditve, se pogovarjam in se družim z ljudmi. Pred dvema letoma me je starejši vnuk povabil na maturantski ples in takrat sem bila zelo zadovoljna, da imam slušne aparate, saj sem lahko vse skupaj celostno doživela. Ali pa da ne bi slišala svoje najmlajše vnučke, res bi veliko zamudila. Moja vnučka pravi, da je nona na bateri­je,« navdušeno pove. Z mamo sta se potem, ko je dobila slušni aparat, še vedno pogovarjali zelo glasno, le da je morala Vojka slušna aparata vzeti iz ušes, da sta lažje komunicirali. Vendar se zdaj že pokojna mama kljub Vojkinemu prigo­varjanju, ni odločila za slušne apara­te, kar je bilo škoda, ker je bila tudi mama zelo komunikativna in se je začela zaradi težav s sluhom izogi­bati ljudem. 

Jaz vsak večer z iglico očistim luknjico na aparatu in oba aparata obrišem. Filter moram zamenjati enkrat na mesec, včasih pa tudi večkrat. Če pa še vedno ni v redu, pa grem do Šempetra in mi pomagajo.

Vojka je zelo ponosna tudi na svoje tri moške. Mož ji že več kot 50 let stoji ob strani in jo tudi zdaj spodbu­ja, naj gre, naj potuje, tudi če se sam zaradi zdravstvenih težav ne zmore več veliko gibati. Za 70. rojstni dan ji je doplačal, da je dobila še boljša slušna aparata Widex in tako lažje komunicira. En sin je odličen kitarist in Vojka rada prisluhne njegovim pesmim na ra­diu. Drugi sin uči na šoli za učence s posebnimi potrebami in sama pravi, da sta oba poštena moška in je na­nju upravičeno ponosna. Kot vsaka mama je tudi Vojka šla skozi različ­na razgibana obdobja v odraščanju in dozorevanju otrok, ampak stvari se vedno uredijo tako, kot je prav, je prepričana, otrokom pa tudi ostane­ jo neprecenljive življenjske izkušnje.

Za konec je želela povedati še tole: »Jaz vsak večer z iglico očistim lu­knjico na slušnem aparatu in oba obrišem. Enkrat se mi je filter zama­šil, pa mi je slušni aparat prenehal delovati. Če je baterija nova in aparat ne dela, po­ tem vem, da je treba filter zamenja­ti. Filter moram zamenjati enkrat na mesec, včasih pa tudi večkrat. Če pa še vedno ni v redu, pa grem do Šem­petra in mi pomagajo. So mi pove­ dali tudi, da če ni pravilno vstavljen aparat, da lahko piska. Zdaj uredim vse sama, mi uspe že celo brez očal. Za slušne aparate je potrebno skrbeti!«

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Warning: Use of undefined constant php - assumed 'php' (this will throw an Error in a future version of PHP) in /home/vsezaspl/public_html/mojeuho.si/wp-content/themes/log-book/single.php on line 69