Moje kolo je modro (z belimi oblački). Moj najljubši avto je bil sinje moder, moj fotoaparat je moder in tudi moj slušni aparat je moder.
Se afnam, da sem izbrala moder, torej vidni slušni aparat? Nočem skrivati svoje pomanjkljivosti? Ne, svoj slušni aparat hočem posvojiti. Hočem ga imeti rada. In če ga hočem imeti rada, mi mora biti všeč, ne le zaradi svoje funkcionalnosti, temveč tudi na pogled. Tudi okvirje očal ljudje kupujejo po všečnosti, kajne? Imam veliko srečo. Tehnologija napreduje z veliko naglico.
Tehnologija slušnih aparatov je prehitela vsa moja upanja. Tudi glede dizajna. Nič več velikih modelov v kožni barvi. No, še vedno obstajajo, a ne zame. Všeč so mi lepo oblikovani, z majhno cevčico in mehko ‘gobico’ za v uho
Če me je prejšnji aparat v obliki polžka, ki sem ga položila v uho, izjemno motil, je ta mala zadevica za mojim ušesom tako prijazna mojim čutilom, da moram nemalokrat preveriti, ali jo sploh še nosim v ušesu. Kakšno olajšanje! Tudi nič več srbenja in mokrote pod aparatom.
Izbrala sem modrega!
Ker imam pač rada modro barvo. Spominja me na svobodo. Na morje in nebo. Brezskrbne trenutke. In ker ga nočem skrivati. Prepričana sem celo, da ljudje hitreje opazijo aparat kožne barve kot pa dizajnersko oblikovan in obarvan aparat. Zakaj? Ker dandanes obstaja nič koliko različnih, prav tako dizajnersko oblikovanih, slušalk za ušesa.
Ljudje dandanes hodijo po cesti, celo na rekreacijo s slušalkami, prek katerih se pogovarjajo, poslušajo glasbo, celo predavanja … Nemalokrat so njihove slušalke opaznejše od mojih.
Ampak …
Moje “slušalke” so boljše, ker so ukrojene po moji meri tako glede velikosti kot glede dojemanja zvokov. Tudi jaz se prek njih lahko pogovarjam po telefonu. Tudi jaz lahko prek njih poslušam glasbo ali predavanja. Napredne so, povezane z mojim telefonom in ja, všeč so mi!
