Če bi ljudje poznali koristi, bi se prej odločili za slušni aparat

Če bi ljudje poznali koristi, bi  se prej odločili za slušni aparat

Gospod Martin je zelo aktiven in vsekakor potrjuje tisto o upokojencih, ki nimajo časa… Dolga leta aktivni glasbenik je zdaj že več kot desetletje predsednik lokalnega društva upokojencev. Pa ne samo to — še vedno se ukvarja z glasbo, organizira izlete, kolesari in je nenehno »v pogonu« … Verjetno je odveč razlaga, da bi človek, kot je Martin, res težko funkcioniral, če ne bi dobro slišal.

»Moj dan se zjutraj začne s slušnim aparatom. Če želiva skupaj z ženo poslušati radio, potem je nujno, da imam slušni aparat, sicer je radio naravnan na previsoko glasnost. Jutro nato nadaljujem z jutranjo telovadbo v okviru Šole zdravja, ki deluje po vsej Sloveniji. Po vadbi strnemo krog in skupaj zapojemo himno — takrat pa običajno slušni aparat odstranim, da slišim druge. Če imam slušni aparat v ušesu, premočno slišim sebe, kar pa za ubrano harmonijo glasov pri petju ni v redu.«

Kako ste prišli do slušnega aparata?

»Televizijo sem poslušal tako naglas, da so jo slišali vsi stanovalci v hiši, verjetno pa tudi sosedje. Prav tako radio. Verjetno je k naglušnosti pripomoglo dejstvo, da sem v mladosti velikokrat sodeloval pri pritrkavanju v zvoniku — brez zaščite, seveda. Poleg tega sem 19 let igral v ansamblu, v katerem je bila jakost glasnosti tudi zelo visoka. Pri prvem pregledu sluha so tako hitro ugotovili, da imam težave z razumevanjem višjih frekvenc. Iskreno — na slušni aparat se nisem kar takoj privadil. Je trajalo kar nekaj časa, da sem ugotovil, da mi redna uporaba letega prinaša veliko več koristi v primerjavi z začetnim nelagodjem. Sicer pa upadanje sluha v družbi najprej pričneš reševati s ‘PROSIM’. Po trikratnem ‘prosim’ pa se tega že sramuješ in začenjaš slab sluh tajiti. Ko moraš na neko vprašanje odgovoriti, te hitro »zasačijo«, da vprašanega v resnici nisi razumel… »

Martin je nato (predvsem na prigovarjanje svojih bližnjih) odšel do zdravnika, pri katerem je dobil naročilnico za slušni aparat. Kljub zavedanju, da mu bo slušni aparat koristil, pa čisto gladko vseeno ni šlo …

»Slušni aparat sem na začetku čutil kot tujek. Ni se mi zdelo potrebno, da bi ga stalno nosil, saj sem imel občutek, da še dokaj vredu slišim. No, razumel pač nisem vsega. Ko sem po trikrat rekel sogovorniku prosim, pa ni bilo več prijetno. Ne za sogovornika ne zame. Približno tri leta je trajalo, da sem resnično začutil, da mi slušni aparat v predalu prav nič ne pomaga in da lahko hitro padem v neprijetno situacijo pretvarjanja, da slišim, v resnici pa nisem razumel pogovora.«

Ga zdaj redno nosite?

»Seveda. Lahko rečem, da sem slušni aparat začel spoštovati. Z njim ravnam spoštljivo in se trudim, da ga primerno vzdržujem. Ni dovolj, da samo baterije menjaš, potrebno ga je tudi vsak dan očistiti, preveriti filter in cevko. Zdaj se mi ne zgodi več, da bi ga pozabil v srajčnem žepu, kot se mi je nekajkrat zgodilo na začetku. Preveč cenim njegove prednosti in koristi. Ampak do tega lahko prideš le z vztrajnostjo, doslednostjo in opazovanjem samega sebe. Če bi ljudje vnaprej vedeli, kakšno uporabno vrednost bodo dobili s slušnim aparatom, ne bi tako dolgo odlašali in si delali škodo. Navadiš pa se ga samo tako, da ga redno nosiš. Bolj pridno ga nosiš, hitreje prideš do zavedanja, kakšne koristi ti slušni aparat prinaša.«

Še nekaj besed o glasbi, ki Martina spremlja že od malih nog. Martin je v sedemdesetih in osemdesetih letih preteklega stoletja igral pri takrat znanem narodnozabavnem ansamblu Kovinarji, v katerem se je kalilo kar nekaj uspešnih glasbenikov. V ansamblu je igral harmoniko, sicer pa je bila njegova glavna zadolžitev, da je skrbel za to, da je imel ansambel nenehno osvežen repertoar glasbe in da so vedno igrali kaj novega. To je pomenilo, da je Martin včasih eno ali dve noči prebedel in se natančno naučil novo skladbo ter nato za druge člane ansambla priskrbel note — v tistih časih se do not ni prišlo zlahka, zato je za vsako skladbo po posluhu napisal note. Martin je tako napisal note za več kot 100 skladb! Za kaj takega je vsekakor potreben stoodstotni posluh. Zato je človeku, kot je Martin, težko nekaj slišati bolj »na pol«. Pa naj gre za običajen govor, za prepevanje ali igranje instrumenta. Martin pač sliši tudi tisto, česarvečina ljudi ne. Navdušen je nad slovenskimi glasbeniki, saj pravi, da se na tem področju stvari izboljšujejo in da imamo v Sloveniji kar nekaj zelo kakovostnih glasbenikov.

»Če igram harmoniko ali pianino, običajno slušni aparat snamem, saj mi je sicer preveč glasno. Prav tako ga snamem pri petju — pojem bariton, kar pomeni, da ostale pevce spremljam, zato moram bolj kot sebe slišati druge pevce, da ustvarimo ubrano petje. Prav tako aparat snamem v zelo glasnem okolju, takrat res lažje funkcioniram brez. Sicer pa ga nosim od jutra do večera. Če se usedem v avto in ugotovim, da vidim le utripanje smernih kazalcev na armaturi, zvoka pa ne slišim, to pomeni, da nimam slušnega aparata …«

Verjetno je tudi Martinov posluh »kriv« za to, da ga počasi moti, da z enim slušnim aparatom ne pride do stereo učinka. Zato Martin čaka na pregled pri zdravniku, da bo pogledal, kako je s stanjem sluha na drugem ušesu in če je primerno, da dobi še en slušni aparat.

Za konec pa še nekaj uporabnih nasvetov zadovoljnega uporabnika slušnega aparata:

»Ko te po večkratnem »prosim?« zasačijo, da sogovornika v resnici ne razumeš, je čas za iskreno vprašanje o sluhu. Če ob ponavljajočih se težavah še ne obiščeš zdravnika, si tako samo podaljšuješ negativno prakso »blefiranja«, da je s tvojim sluhom vse v najlepšem redu. To pa ima lahko tudi slabe posledice kasneje, ko slušni aparat že imaš, saj se med drugim privadiš na zakasnelo odgovarjanje. Ko slušni aparat dobiš, je nujno potrebno, da ga redno nosiš. Le tako lahko v celoti občutiš vse njegove prednosti. Pomembno se je zavedati, da sluh tudi s slušnim aparatom ne bo isti, kot je bil v mladosti. Tudi vid z očali ni nikoli več stoodstoten, da o protezi ne govorim. Tako pač je, prej kot to vzameš v zakup, bolje je. Zavedati se je potrebno, da hitreje kot se za slušni aparat odločiš in ga pridno nosiš, več imaš od tega. S slušnim aparatom je potrebno ravnati spoštljivo. To si pripomoček, ki izboljšuje komunikacijo in kakovost življenja nasploh, absolutno zasluži! Ko dobite slušni aparat, bodite pozorni na to, kaj je bolje kot prej, kaj vas moti, kako se počutite. Le tako boste lahko slušnemu akustiku jasno povedali, kaj si želite, akustik pa vam bo lahko ustrezno nastavil slušni aparat.«

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja


Warning: Use of undefined constant php - assumed 'php' (this will throw an Error in a future version of PHP) in /home/vsezaspl/public_html/mojeuho.si/wp-content/themes/log-book/single.php on line 69